Mesec februar slovi po pustu, ko se lahko vsi za en dan prelevimo v nekoga drugega in nosimo njegovo masko.
Pojem maska uporabljamo tudi v psihologiji. Takrat govorimo o psiholoških, socialnih maskah. Maskah, ki jih ljudje nosimo zavedno ali nezavedno. Psihološke maske lahko razvijemo že zelo zgodaj in nam pomagajo preživeti. Na primer: če je otrok kaznovan, ker sobe ni pospravil tako kot si je zamislil starš (npr. otrok je vse pospravil razen ene malenkosti), se nauči, da napake niso dovoljene in razvije perfekcionizem. Določeni nalogi se posveti popolnoma, saj želi imeti vse pod kontrolo. V nasprotnem primeru naloge ne začne niti opravljati. Nalogi se popolnoma preda, ne glede na to, koliko časa mu vzame, pozoren je na vsako malenkost in detajl. Drugi ljudje ga zato občudujejo, mu zaupajo, ker vidijo, da mu je mar, da zadevo obvlada. Maska lahko služi kot prilagoditev družbi. Gre za reakcijo na pričakovanje okolice. Oseba noče, da drugi vidijo njegovo šibkost, ranljivost, ne sme mu spodleteti, sicer se lahko ponovi scenarij iz otroštva – strah ga je zapuščenosti, izgube, zavrnitve, osramočenosti.
Maska nam lahko dobro služi v enem okolju, v drugem pa celo sabotira odnos. V zgornjem primeru je lahko oseba visoko cenjena v službi, medtem ko si njen partner želi, da oseba odloži masko in dela napake, saj oseba preveč časa porabi za opravilo nalog. Želi si, da ji pokaže ranljivost in da deli z njo občutja, saj se na ta način lažje poveže z njo. Želi si njene pristnosti, iskrenosti, spoznati njen pravi jaz. Maske nam velikokrat služijo, da se približamo nekomu drugemu, vendar se lahko posledično oddaljimo od sebe.
Lahko smo pretirano prijazni, v resnici pa si želimo postaviti meje, lahko smo žalostni, v resnici čutimo obilo jeze, lahko ponižujemo druge, da smo lahko v primerjavi z drugimi videti boljši (zopet gre za prekrivanje ranljivosti), lahko napadamo z namenom, da nas drugi pustijo pri miru, v resnici si želimo sprejetosti, pripadnosti in zaželenosti.
Kakorkoli, naše telo ima izreden spomin in se oglasi, ko nosimo masko. S paničnimi napadi, izbruhi jeze, ponavljajočimi se boleznimi, tesnobo ter drugimi simptomi, nam telo skuša povedati, katero čustvo smo izrinili iz našega življenja in katero potrebo smo zanikali, da smo si lahko nadeli masko. Mogoče je bilo v preteklosti nujno, da smo določeno masko razvili.
Ali je danes vredno nositi to masko?
Anja Božič Grgič, socialna pedagoginja, psihoterapevtka