KOLIKO STANE MOJA MASKA?
Mesec februar slovi po pustu, ko se lahko vsi za en dan prelevimo v nekoga drugega in nosimo njegovo masko.
Pojem maska uporabljamo tudi v psihologiji. Takrat govorimo o psiholoških, socialnih maskah. Maskah, ki jih ljudje nosimo zavedno ali nezavedno. Psihološke maske lahko razvijemo že zelo zgodaj in nam pomagajo preživeti. Na primer: če je otrok kaznovan, ker sobe ni pospravil tako kot si je zamislil starš (npr. otrok je vse pospravil razen ene malenkosti), se nauči, da napake niso dovoljene in razvije perfekcionizem. Določeni nalogi se posveti popolnoma, saj želi imeti vse pod kontrolo. V nasprotnem primeru naloge ne začne niti opravljati. Nalogi se popolnoma preda, ne glede na to, koliko časa mu vzame, pozoren je na vsako malenkost in detajl. Drugi ljudje ga zato občudujejo, mu zaupajo, ker vidijo, da mu je mar, da zadevo obvlada. Maska lahko služi kot prilagoditev družbi. Gre za reakcijo na pričakovanje okolice. Oseba noče, da drugi vidijo njegovo šibkost, ranljivost, ne sme mu spodleteti, sicer se lahko ponovi scenarij iz otroštva – strah ga je zapuščenosti, izgube, zavrnitve, osramočenosti.
Maska nam lahko dobro služi v enem okolju, v drugem pa celo sabotira odnos. V zgornjem primeru je lahko oseba visoko cenjena v službi, medtem ko si njen partner želi, da oseba odloži masko in dela napake, saj oseba preveč časa porabi za opravilo nalog. Želi si, da ji pokaže ranljivost in da deli z njo občutja, saj se na ta način lažje poveže z njo. Želi si njene pristnosti, iskrenosti, spoznati njen pravi jaz. Maske nam velikokrat služijo, da se približamo nekomu drugemu, vendar se lahko posledično oddaljimo od sebe.
Lahko smo pretirano prijazni, v resnici pa si želimo postaviti meje, lahko smo žalostni, v resnici čutimo obilo jeze, lahko ponižujemo druge, da smo lahko v primerjavi z drugimi videti boljši (zopet gre za prekrivanje ranljivosti), lahko napadamo z namenom, da nas drugi pustijo pri miru, v resnici si želimo sprejetosti, pripadnosti in zaželenosti.
Kakorkoli, naše telo ima izreden spomin in se oglasi, ko nosimo masko. S paničnimi napadi, izbruhi jeze, ponavljajočimi se boleznimi, tesnobo ter drugimi simptomi, nam telo skuša povedati, katero čustvo smo izrinili iz našega življenja in katero potrebo smo zanikali, da smo si lahko nadeli masko. Mogoče je bilo v preteklosti nujno, da smo določeno masko razvili.
Ali je danes vredno nositi to masko?
Anja Božič Grgič, socialna pedagoginja, psihoterapevtka
O avtorju članka
V procesu nudenja strokovne pomoči mi je najpomembnejše ponuditi in dati sogovorniku/ci varen prostor za raziskovanje doživljanj, zavedanje potreb in občutij, najti moč za sprejemanje odločitev in izražanje čustev. Prepričana sem, da se odnos zdravi z odnosom. Mislim, da vsak izmed nas ne nosi s seboj le težav, ki ga bremenijo, temveč tudi potencial, da se iz njih osvobodi.
Sem članica (slovenskega društva za geštalt terapijo (SLOGES) in Evropske zveze za geštalt terapijo (EAGT). Zaključila sem štiriletni študij geštalt izkustvene družinske terapije in psihoterapije na Inštitutu za družinsko terapijo (https://www.kempler.si/).
Pri terapiji:
- vzpostavljam dialog med notranjim otrokom, notranjim staršem in odraslim delom osebe, ki potrebuje pomoč
- uporabljam tehniko dveh stolov
- peskovnik
- glina
- eksperimente ...
Področja dela:
- žalovanje nasploh in zaradi izgube otroka (splav, smrt otroka)
- spolna zloraba in nasilje
- anksioznost
- samodestruktivnost
- motnje hranjenja
- težave v odnosih
- izgorelost
- Od leta 2015 sem zaposlena na Zavodu za gluhe in naglušne kot učiteljica socialnih, komunikacijskih veščin in podaljšanega bivanja (prej: svetovalna delavka (strokovna delavka za otroke z avtistično motnjo), delo v domu z otroki in dijaki z AM) v oddelkih učencev z avtistično motnjo. Pri delu srečam tudi težave s pozornostjo, koncentracijo, čustvenih in vedenjskih težav.
Vodenje skupin za osebe s travmatičnimi izkušnjami in njihovih bližnjih.
Izvedba predavanj na konferenci Stop nasilju; 3. mednarodni konferenci o trajnostnem razvoju v izobraževanju v Ilirski Bistrici; konferenci Sodobnost za prihodnost - z bližino urimo doktrino; XIV. mednarodni (Slovenija, Hrvaška, Nizozemska) on-line strokovni konferenci z naslovom Sodobni izzivi podaljšanega bivanja; mednarodni konferenci Izobraževanje talentov na temo avtistične motnje (glej objava člankov). Na temo motenj hranjenja pa za študente Socialnega dela v Ljubljani, v knjižnici Komen, v okviru projekta Kako si? na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za prostovoljke v društvu Ženska svetovalnica.
Izvedba delavnic za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (avtistična motnja); za socialno ogrožene otroke, ki so se udeležili letovanja Zveze prijateljem Mladine; s pomočjo tehnike gledališča zatiranih: vpis v dobro prakso leta 2013; za ženske Rominje, priprava razstave (Jaz, mi in drugi: v vrtincu časa) in predstave v Slovenskem etnografskem muzeju; na temo telesa, čustvovanja in vedenja za ženske z izkušnjo motenj hranjenja in preživele nasilje v družini.
Objava člankov: Proces žalovanja staršev in sorojencev otrok z avtistično motnjo (Cogito); Zmanjševanje nasilja na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana pri otrocih z avtistično motnjo: izkustveno učenje, vodenje šolskega dnevnika in vizualna podpora (https://www.forbetterworld.si/wp-content/uploads/2020/03/Zbornik-strokovnih-%C4%8Dlankov-mednarodne-konference-Stop-nasilju-2020.pdf); Uspešne strategije pri delu z otroki z avtistično motnjo v oddelku podaljšanega bivanja (https://books.mib.si/sl/publikacije/knjige-za-opb/sodobni-izzivi-podaljsanega-bivanja/?page=253) ; (Na)uči me, da bom lahko samostojen (http://osnovnasolajelsane.splet.arnes.si/files/2020/06/Zbornik-povzetkov.pdf); Učenje socialnih veščin otrok z avtistično motnjo s://www.talenteducation.si/media/filer_public/3a/d5/3ad57c01-ec65-4f85-bd84-ee1076ae4155/te2020.pdf); Varovalni dejavniki pri sprejemanju otroka z avtistično motnjo s strani družinskih članov (http://ospgolar.splet.arnes.si/)
